Avtor bloga fotoBLOGatec sem Logatčan Andrej Korenč, svobodni fotograf.
S fotografijo se preživljam od aprila 2004 in sem član Društva novinarjev Slovenije (DNS, št. izk.: 0538) ter Mednarodne zveze novinarjev (International Federation of Journalists, št. izk.: SL 5897).
Vsebine bloga, o kateri kot avtor odločam izključno sam, predvsem pa fotografij brez moje privolitve ne dovolim kopirati ali objavljati v drugih tiskanih in elektronskih medijih, lahko pa se blog kot celoto posreduje (t. j. povezavo) naprej po spletu.Za (vsako posamezno) fotografijo (in/ali tekst), vzeto oz. naloženo z bloga in kljub zgornjemu opozorilu objavljeno v drugih medijih, zahtevam 500,00 eur (neto) honorarja oz odškodnine! Pejte krast kam drugam; če kradeta Hilda in Ivan to ne pomeni, da lahko še vi meni! Vse tu objavljene fotografije so po individualno dogovorjenih cenah na voljo v odkup tako v elektronski (jpeg-/tiff-datoteka) kot tiskani obliki (print). Za vsebino komentarjev obiskovalcev bloga ne odgovarjam. Kontakt: eposta@fotoblogatec.com fotografija@andrejkorenc.com 00386 (0)41 345 187
Literoadijo - literarni večer mladih logaških ustvarjalcev - je bil fotografsko eden najbolje podprtih prireditev Adijo Poletja (hvala zbrani druščini s tretjim očesom:). Na tokratnem literarnem večeru pa smo skupaj s Tinetom napisali tudi sonet:
Literoadijo
O, glej ga, pesnik mlad tam verze kuje in brez prestanka rime nove išče. Srce veselo mu je zatočišče in glej - že prvih nekaj verzov tu je.
Namrščenega čela premišljuje, ne ve, kdaj nova rima ga obišče ... Papir besedam novim je igrišče, se roža mu navdiha ne osuje.
Nasmeh se mu na ustnice prikrade, vse lažji novi stihi se mu zdijo, prepolne isker so oči mu mlade.
Prej speče pesmi v njem se prebudijo. Zdaj ve, da muze ga imajo rade in ve, da ljubi Literoadijo.
Ker nisem ostal na literarnem večeru ampak sem prej le občudoval uno čudo od objektiva, bom še jaz dodal sem eno mojo staro pesem z naslovom Pesem. :)
Zjutraj tam nekje, tam nekje ja, tam je ena pesem, skrita, skrita, skrita in zakrita in skrita. Mogoče lahko kar zatrdim, da se skriva. Pač, skrita je. In greš in greš in greš in greš in hodiš ma klinac hodiš, laufaš, tečeš, letiš, dirjaš, noriš, . . . . . mogoče bežiš? da bi jo ujel, da bi jo imel, da bi jo dobil, da bi jo, . . . da bi bila tista melodija, ja tista, ki si jo potem popevaš cel božji dan in noč. Dokler te kaka druga ne premami. Kakšna skrita tam nekje. Ha. Pa je dan naokrog.
7 komentarji:
Tristo kosmatih, si pa azuren! :) Super fotka, kot vedno!
Najboljša je bila pa družba ane?... Še posebej ker so bli vsi skoraj geniji :P
P.S. film je carski, kar pretresljiv.
Logaški pesniki v ribjem očesu!
Literoadijo - literarni večer mladih logaških ustvarjalcev - je bil fotografsko eden najbolje podprtih prireditev Adijo Poletja (hvala zbrani druščini s tretjim očesom:). Na tokratnem literarnem večeru pa smo skupaj s Tinetom napisali tudi sonet:
Literoadijo
O, glej ga, pesnik mlad tam verze kuje
in brez prestanka rime nove išče.
Srce veselo mu je zatočišče
in glej - že prvih nekaj verzov tu je.
Namrščenega čela premišljuje,
ne ve, kdaj nova rima ga obišče ...
Papir besedam novim je igrišče,
se roža mu navdiha ne osuje.
Nasmeh se mu na ustnice prikrade,
vse lažji novi stihi se mu zdijo,
prepolne isker so oči mu mlade.
Prej speče pesmi v njem se prebudijo.
Zdaj ve, da muze ga imajo rade
in ve, da ljubi Literoadijo.
Jap, včeraj se je ustvarjalnost pa res že približala kritični meji ... Fajn je bilo in fino smo naredli. Hvala za obisk bloga, stay tuned!
http://www.youtube.com/watch?v=2v6fQItXf74
tud v grajskem parku je blo, velik mladih, od ustvarjalnosti pa je kar vrelo
Ker nisem ostal na literarnem večeru ampak sem prej le občudoval uno čudo od objektiva, bom še jaz dodal sem eno mojo staro pesem z naslovom Pesem. :)
Zjutraj tam nekje,
tam nekje ja,
tam je ena pesem,
skrita, skrita, skrita in zakrita in skrita.
Mogoče lahko kar zatrdim, da se skriva.
Pač, skrita je.
In greš
in greš
in greš
in greš
in hodiš
ma klinac hodiš,
laufaš, tečeš, letiš, dirjaš, noriš,
.
.
.
.
.
mogoče bežiš?
da bi jo ujel, da bi jo imel, da bi jo dobil, da bi jo,
.
.
.
da bi bila tista melodija,
ja tista, ki si jo potem popevaš cel božji dan in noč.
Dokler te kaka druga ne premami.
Kakšna skrita tam nekje.
Ha. Pa je dan naokrog.
Objavite komentar